Koronavirus je paratriatlonca Kobilico postavil pred nove izzive

Prestavitev olimpijskega športnega praznika v Tokiu za eno leto je posegla tudi na področje športa invalidov. Ker so paralimpijske igre tesno povezane z olimpijskimi, bodo zdaj tudi te leta 2021, kar sicer pri krovni slovenski zvezi pozdravljajo, a se tudi zavedajo, da jih čakajo novi izzivi. »Mislimo, da je takšna odločitev pravilna. Nenazadnje bi bilo nemogoče zagotoviti enakovredne razmere. Evropa bo še dva meseca v krču, ponekod pa bi že lahko trenirali. Zato prestavitev pozdravljamo, bo pa to za sabo potegnilo tudi finančne učinke, tako za prireditelje kot za vse nas, « je dejal predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paraolimpijskega komiteja Damijan Lazar.

Na igrah bo naslednje leto predvidoma šest slovenskih športnikov. Med njimi, če bo dosegel normo, tudi paratriatlonec Alen Kobilica. Potem ko je svetovno znan maneken in lastnik modne agencije, po operaciji glave konec leta 2008 ostal brez vida, ni vstopil v svet teme. Nasprotno – odtlej si je v življenju postavil še višje cilje. Med njimi je tudi nastop na paraolimpijskih igrah.

Da bo na uresničitev življenjskega projekta moral počakati še eno leto, je sprejel stoično, skladno z njegovim življenjskim prepričanjem, da se ne sekiraš zaradi stvari, na katere nimaš vpliva: »Tolikokrat sem se v življenju že privajal na novo situacijo, zato sem tudi to novico sprejel brez kakršnih koli čustev. Sprejel sem jo kot dejstvo, saj smo se v tej situaciji znašli vsi. Verjetno gre meni v prid tudi to, da nisem v športu zaradi ene tekme, kot so tudi olimpijske igre. Ampak zato, ker v trenažnem procesu uživam. Ker me to navdihuje in izpopolnjuje«. Na takšno fleksibilnost uma ima neprecenljiv vpliv tudi moč pozitivnega razmišljanja, ki ga Alen udejanja vsak dan.

Tekmovalna sezona paratriatloncev bi morala potekati med junijem 2019 in junijem 2020. Na igre bi se uvrstilo prvih devet paratriatloncev, ki bi do konca junija 2020 zbrali največ točk:   » V 2020 se je zgodila le ena od 12 tekem. Tudi zadnja tekma v juniju, ki bi morala potekati v Montrealu, je odpovedana. Tako da nihče izmed nas ni mogel zbirati kvalifikacijskih točk« . Diplomirani profesor športne vzgoje bo tako moral celotni trenažni cikel, torej priprave, treninge, stopnjevanje forme, nenazadnje pa vlaganje lastnih finančnih sredstev v izvedbo trenažnega procesa, znova ponoviti: »Če bi bil šport edina stvar, ki bi jo počel v življenju, bi me to verjetno psihološko precej iztirilo. Tako da medtem ko pričakujem informacijo, kdaj bomo sploh začeli s kvalifikacijskimi tekmami, vzdržujem svojo formo: » Športam, ker v tem uživam. Rad delam s svojo ekipo. Zato nadaljujem naprej povsem enako, v enakem tempu, seveda, z nekaj prilagoditvami, glede na omejitve, ki trenutno veljajo. Urnik imam malo razrahljan in morda bolj prilagojen mojim željam kot pa vsem nujnim trenažnim procesom. Živim blizu narave in tam preživim ogromno časa. S spremljevalcem voziva gorsko kolo v tandemu, kjer sva tudi času primerno, pa tudi sicer na ustrezni varnostni razdalji ? V zadnjih dneh več tečem na domači tekaški stezi. Doma  imam prav tako urejen vadbeni prostor, kjer delam vaje za moč, gibljivost in raztezanje. Edino, kar mi dejansko manjka, pa je plavanje. To je v trenutni situaciji nemogoče trenirati – tako v bazenih kakor tudi v morju. Morda bo ta čas vplival na premešane karte med najboljšimi tekmovalci v paratriatlonu, saj nismo vsi v enakem položaju. V nekaterih državah trenutno kljub razmeram namreč lahko plavajo v morju«.

Idejni vodja in ambasador centra Vidim cilj, katerega poslanstvo je spodbujanje otrok z razvojnimi specifikami k različnim športnim aktivnostim, ima izjemno aktiven življenjski slog. Med drugim je tudi uspešen podjetnik. Je solastnik podjetja Organika Plus, ki se ukvarja s proizvodnjo in distribucijo ekološke prehrane. Med njihovimi najbolj prepoznavnimi izdelki je zagotovo ekološko rastlinski sladoled Indy in Pippa. Zato trenutnega časa epidemije, zaradi katere se je svet znašel v najhujši krizi po drugi svetovni vojni, ne sprejema z navdušenjem: »Izolacija je zame neprijetna. Me je pa ponovno spomnila na to, da je najhujše, kar lahko svet prizadene, strah. Kajti, ko je ljudi strah, počnejo nore stvari. Takrat pride iz njih najslabše. Dokler je vse v redu, so vsi prijazni. Ko pa pride do strahu, se ljudje spremenijo. To je tudi nevarna priložnost za manipulacijo z ljudmi. Situacija strahu me spominja na otroštvo, ko smo iz Italije švercali kavbojke. Ali ko so strašili, da mora vsak nujno v Jugoslovansko vojsko (JLA), sicer ne bo mogel dobiti dela. Sedanja situacija me je spomnila na te in številne druge omejitve iz mladosti, na katere sem že malo pozabil. Jaz pa ne pristajam na omejitve. Upam in verjamem, da se to ne bo končalo s tem, da bodo vsem vstavili čipe za sledenje ali pa nas prisilili v cepljenje, če bomo še kdaj želeli potovati. Če nam bodo odvzete temeljne svoboščine, bomo sicer živeli oziroma uživali, a le iluzorno svobodo v tem modernem času«.  

Ker mu zdravje pomeni veliko, mu vsakodnevno posveča skrb, in to z gibanjem, prehranjuje se pretežno ekološko in z rastlinsko prehrano, z zadostno količino spanca, izpostavljenostjo soncu, uživanju vitaminov in mineralov. »Prepričan sem, da se marsikatera bolezen ne bi zgodila, če bi bili ljudje v večjem sožitju z naravo in skrbeli za svoj imunski sistem. Če se res želimo kaj naučiti iz trenutne situacije, bo potrebna korenita sprememba vrednot, prehranjevalnih in potrošniških navad«.

Ob tem je pomembno krepiti zavedanje, da se bo sedanje stanje spremenilo na bolje. V spodbudo nam je lahko tudi dejstvo, da vsaka stvar enkrat mine. Ob tem pa ne bi smeli  prehitro pozabiti na trenutno situacijo in nadaljevati življenja v istem ritmu in na enak način kot doslej.

Tina Grošelj