Podatki o začetkih atletike segajo nazaj v leto 776 pred našim štetjem, ko v stari Grčiji potekale prve olimpijske igre. Poznamo jo torej že 2800 let, bila pa je tudi ena izmed prvih petih panog, v katerih so gluhi športniki tekmovali daljnega leta 1924 v Parizu, ko so potekale prve olimpijske igre gluhih. V tej ekskluzivni športni disciplini atleti z izgubo sluha nad 55 %, tekmujejo v vseh standardnih športnih disciplinah; v teku, hoji, skakanju in suvanju.
Atletika že od nekdaj, ali pa vsaj od konca 19. stoletja, velja za osnovo vseh drugih športov. Morda z izjemo plavanja. Vendarle pa imajo vsi športi v sebi osnove atletike. Nobenega vrhunskega rezultata, pa tudi rekreativnega, ni brez osnov atletike. Poleg tega se tukaj tekmuje na čas in razdaljo, športniki v sebi premikajo meje; tekmovanje s tekmeci pa povzroča stres, ki jih še dodatno spodbudi k premikanju lastnih meja. Atletika je torej temelj vsakega gibanja in verjetno ji tudi zato pravijo kraljica športa.
V tem prestižnem športu tudi gluhi dosegajo izjemne rezultate. Atlete smo posneli v finalnem obračunu troskoka, teka na 100 in 400 metrov ter skoku s palico in se pogovarjali z nosilci zlatih medalj, ki sreče nad doseženim uspehom niso skrivali. Richard Pearce, tehnični direktor za atletiko pri Mednarodnem komiteju za šport gluhih, pa nam je povedal, koliko rekordov je bilo doslej na olimpijadi že porušenih.
Vabljeni k ogledu prispevka.
