Ljubljana, 17. februarja – Ustavna komisija državnemu zboru predlaga, naj začne postopek za vpis pravice do uporabe in razvoja znakovnega jezika v ustavo. O začetku postopka bi DZ lahko odločal že marca, glede na jasno izraženo podporo članov ustavne komisije, pa tudi na plenarni seji ni pričakovati težav pri zagotovitvi potrebne dvotretjinske večine.
Na 2. seji ustavne komisije DZ so poslanci danes, 17. februarja, obravnavali predlog za začetek postopka dopolnitve ustave RS s slovenskim znakovnim in jezikom gluhoslepih. Poslanci so predlog soglasno potrdili. Prihodnji torek se mora do predloga opredeliti še strokovna komisija DZ. Zatem bo predlog zadnji teden v marcu obravnavan na redni plenarni seji državnega zbora. Ključno je, da se večina poslancev tudi na plenarnem zasedanju strinja s predlogom ustavne spremembe. Zatem bo ustavna komisija predlog obravnavala ponovno in ga prilagodila stališčem poslancev. Nato bi lahko na majskem zasedanju Državnega zbora padla končna odločitev o vpisu slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v slovensko ustavo. V kolikor se vse to zgodi, bomo s predlagano dopolnitvijo temeljnega akta v državi stopili korak naprej k spoštovanju temeljnega cilja slovenske ustave, da deluje v dobrobit vseh državljanov in da smo pred zakonom vsi enaki.
Vlada RS je dala v Državni zbor predlog za dopolnitev ustave RS s slovenskim znakovnim jezikom na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Pobudo je nato strokovna komisija razširila, ki je pripravila predlog besedila 62.a člena slovenske ustave. Razširila ga je s pravico do svobodne rabe znakovnih jezikov italijanske in madžarske skupnosti, ki pa ju naša država ne razvija, za to bosta poskrbeli njuni matični državi. Razširjeni predlog predvideva tudi svobodno rabo jezika gluhoslepih. Njegove podrobnosti bodo urejene v posebnem zakonu. Ta kompromisni predlog je za člane strokovne komisije sprejemljiv, je dejal dr. Ciril Ribičič, predsednik strokovne komisije.
Pobuda je strokovno utemeljena tudi po mnenju državnega sekretarja mag. Cveta Uršiča. Kot je še dejal, smo bili v času predsedovanja EU, leta 2008, med prvimi državami v EU, ki so uveljavile Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Zdaj pa se kaže dobra priložnost, da v času ponovnega predsedovanja EU, v drugi polovici 2021, vpišemo slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih v slovensko ustavo.
Mladen Veršič, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je dejal, da ga veseli pripravljenost države, da znakovni jezik umesti v ustavo RS in da bomo z realizacijo vpisa postali peta država na svetu, ki je pravico gluhih do uporabe svojega jezika umestila v najvišji pravni akt v državi. Pred nami so to že storile Avstrija, Madžarska, Finska in Portugalska.
V razpravo so se vključili tudi poslanci, iz vrst Liste Marjana Šarca, Nove Slovenije, SDS, Stranke Alenke Bratušek in SD, ki so si bili enotni, da je skrajni čas, da gluhe in gluhoslepe ljudi demokratična država pozitivno diskriminira in jim omogoči, da bodo uveljavljali enake možnosti na vseh področjih življenja, predvsem pa uživali temeljno človekovo pravico do rabe svojega jezika.
Da je torej ustavna pravica do komunikacije zakonita in nujna, so poslanci potrdili s soglasno potrditvijo sklepa o začetku postopka za dopolnitev ustave RS s 63. a členom. Vse oči so zdaj uprte v glasovanje, ki bo marca potekalo na plenarni seji v Državnem zboru. Tudi tam je pomembna dvotretjinska potrditev predlagane dopolnitve ustave RS.
Izjava mag. Dejana Židana, predsednik ustavne komisije DZ: “Zadnji teden v marcu, ko je redna seja, potrebujemo dva sklepa. Prvi sklep je, da se plenarno zasedanje strinja, da se spremeni slovenska ustava. Kot drugo, da sprejme stališče do predloga ustavne spremembe. Ko bo to sprejeto, jaz upam, da bo soglasno, se vrne celotno gradivo na ustavno komisijo, ki potem prilagodi gradivo temu, kar bodo govorili poslanci. To sprejme. Nato se vrne gradivo ponovno na plenarno sejo, najkasneje na majskem zasedanju, kjer državni zbor sprejme spremembo ustave”.
Po Židanovih besedah pričakujejo, da bi bila ustava dopolnjena do začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Osnutek ustavnega zakona sicer predvideva dopolnitev ustave z 62.a členom, ki bi se glasil: “Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon.”
Tina Grošelj
