12 let po ratifikaciji Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov okoli 170 tisoč invalidov še vedno ni enakovrednih in enakopravno vključenih v slovensko družbo. Težave ostajajo tako pri dostopnosti do televizijskih programov kot javnega prometa, zaposlovanju in izredno nizkih invalidskih pokojninah. Ena od obveznosti Slovenije je tudi redno poročanje o izvajanju Konvencije Odboru za pravice invalidov pri Združenih narodih. Na vsebino državnega poročila se je kritično odzval Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije in v sodelovanju z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami pripravili svoje senčno poročilo. Kot je dejal predsednik Borut Sever, večje vključenosti ne bomo dosegli zgolj s politiko socialnega varstva. Oboje gre lahko le z roko v roki, ne pa eno mimo drugega. Trenutna politika blaži le posledice, medtem ko vzrokov za pomanjkljivosti ne naslavlja. Vzrok trenutnega stanja vidi Sever v tem, da Slovenija še ni izpolnila 33. člena konvencije, ki predvideva delovanje neodvisnega nadzornega organa ali svéta za invalide, ki bi bedel nad izvajanjem Konvencije. Posledično mnogo njenih določil še ni zaživelo v praksi in ostajajo mrtva črka na papirju.