Daša Peperko se je rodila gluha. Osnovno in srednjo šolo je obiskovala v domačem kraju s slišečimi sošolci. Takrat gluhi otroci pri pouku še niso bili upravičeni do tolmača. Ob pomoči družine in z veliko lastnega truda doma je te prve ovire v najbolj ranljivem obdobju svojega življenja premagala. A ko se je vpisala na fakulteto, je ugotovila, da študija brez tolmača in razlage ne bo zmogla. Podala se je v boj z državo in si svoje pravice priborila na sodišču. Izkušnje iz rane mladosti in borbeni duh so ji v življenju brez zvoka že večkrat prišli prav, ponovno pa med epidemijo koronavirusa, ko je preko spleta opravila šolo za starše. Tudi v porodnišnici, kjer je rodila v popolni tišini, brez komunikacije z osebjem, ki je nosilo zaščitne maske in ga ni popolnoma nič razumela.