Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je v okviru programa »Ohranjevanje zdravja« v dneh 16. do 24. maja 2011 organizirala brezplačno letovanje socialno ogroženih gluhih in naglušnih oseb iz društev gluhih in naglušnih Slovenije. Nastanjeni so bili v dveh izmenah v počitniškem domu ZDGNS v Kranjski Gori. Animirane dejavnosti kot del letovanja je vodila Lada Lištvanova, gluha režiserka in dela v dnevnem centru za gluhe in naglušne v DGN Ljubljana. V nadaljevanju sledi njeno poročilo o tem. 1. izmena Člani društev gluhih in naglušnih Koper, Ljubljana, Celje, Krško, Slovenske Konjice. Prvi dan Srečali smo se v Železničarskem domu. Na mizi so ležale barvne tempere. Razdelili smo se v 4 skupine in vsaka skupina je morala sama zmešati barve. Risali smo naravo, gore. Po odmoru smo skupaj igrali igro spomin in nato še igro »otip roke«. Po kosilu smo počivali, nato pa smo se izpred Počitniškega doma skupaj odpravili na sprehod do jezera Jasna, kjer smo si ogledali kip kozoroga. Tam smo se fotografirali za spomin, se sprehodili okrog jezera in se nato napotili nazaj proti Kranjski gori. Ustavili smo se na lepem travniku ob reki in se razdelili v šest skupin. Pogovarjali smo se o tem, kako preživimo v naravi. Vsaka od skupin je imela nalogo poiskati vejice in deščice in iz teh, kar so našli v okolici, narediti splav. Splave smo na koncu ocenili in tudi preizkusili njihovo plovnost na vodi. Na splav smo dali kamen in v vodi je moral zdržati vsaj 20 minut. Vsi izdelani splavi so bili odlični. Drugi dan Ponovno smo se razdelili v 4 skupine, na mizi pa smo imeli 4 osnovne barve – rumeno, rdečo, zelena in črno. Vsaka skupina je morala iz teh barv namešati nove barve in nekaterim skupinam je to uspelo. Nato smo namenili 15 minut razgibavanju celega telesa z igro »črke abecede«. Pri zadnji igri pa smo se razdelili v dve skupini. V prvi skupini so bile ženske in v drugi moški. Igrali smo se igro s stoli – stolov je bilo premalo za vse in tista skupina, ki se ji je uspelo v celoti posesti, je dobila točke. Ves čas je bilo zelo izenačeno in napeto, toda na koncu je zasluženo slavila skupina žensk. 2. izmena Člani društev gluhih in naglušnih Mestnega društva Ljubljana, Murska Sobota, Nova Gorica, Dravograd, Novo Mesto, Kranj Prvi dan Najprej sem morala udeležence razdeliti po skupinah – gluhe in naglušne posebej - zaradi lažje komunikacije, prav tako starejše posebej, saj niso bili zmožni sami dolgo hoditi. Pred Počitniškim domom sem obesila na oglasno desko program za vsako skupino posebej. Povabila sem jih na sprehod in s tistimi, ki so želeli, smo se odpravili na sprehod okoli Kranjske gore. Najprej smo šli z udeleženci iz Ljubljane in Novega mesta. S štirisedežnico Kekec smo se odpravili na vrh Vitranca, na 1570 metrov višine. Imeli smo čudovit razgled na Italijo, Avstrijo, pa tudi naše hribovje in okolico. Po kosilu smo se z drugo skupino (Kranj, Dravograd) odpravili na sprehod do Dolenčevega ruta in nazaj. Tudi z drugo skupino smo se peljali s štirisedežnico Kekec. Gledali smo kolesarje, ki so se spuščali po nevarni progi. Nabirali smo smrekove vršičke za sirup proti kašlju, nato pa se odpravili nazaj v dolino in si dobre volje privoščili kavico. Drugi dan (Nova Gorica, Velenje) Nekateri so se odločili za sprehod, ostali, ki pa so se počutili preslabotne, pa so se do Dolenčevega ruta odpravili z avtom. Ponovno smo se odpravili na vožnjo s štirisedežnico Kekec. Uslužbenci so bili zelo prijazni in previdni ter so žičnico ustavili, da so vsi varno usedli, nato pa jo spet pognali. Neka gospa je bila presrečna, saj je prvič v življenju sedela na žičnici, prav tako pa prvič stala na vrhu in videla tako čudovit razgled. No, ni bili edina, ki je bila prvič na vrhu, prav vsi pa so bili navdušeni in zadovoljni. Imeli smo veliko srečo z vremenom, saj nam je bilo ves čas zelo naklonjeno.

Lada Lištvanova