Informacije spremljamo preko številnih medijev, kot so radio, televizija, tiskani mediji, splet. Slišeča populacija si težko predstavlja, za kaj vse so gluhi in naglušni v tem pogledu prikrajšani. Na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije smo se odločili, da bomo to pomanjkljivost poskusili odpraviti. Zato smo januarja 2007 ustanovili Spletno TV. Naši cilji so bili, zagotoviti informacije s podnapisi in z znakovnim jezikom. Ustvarjati vsebine s področja življenja in dela gluhih, naglušnih in gluhoslepih, ki jih ostale televizije ne vključujejo v svoje programe ter usposabljati lastne kadre. Programske vsebine Spletne TV so dostopne preko sodobnih komunikacijskih kanalov, na www.gluhi.si, Youtube/Spletna TV in Facebook/SpletnaTV.
Okvara sluha je tretja najpogostejša oblika invalidnosti na svetu
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima že vsak deseti prebivalec okvaro sluha. Skrb zbujajoče je, da se število ljudi z okvaro sluha vsako leto povečuje. V Sloveniji živi okoli 1500 gluhih in 70.000 naglušnih oseb. Nekdanji predsednik Svetovne zveze gluhih Dragoljub Vukotić, je kot enega največjih problemov gluhote izpostavil ravno slabo informiranost. Prof. dr. Miha Žargi, nekdanji predstojnik Klinike za otorinolaringologijo, poudarja, da doživljenjska okvara sluha najbolj prizadene osebe v družbenem, komunikacijskem in intelektualnem smislu.
Prehiteli smo BBC
Z lastnim sistemom informiranja je začela Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v poznih sedemdesetih letih in začela orati ledino. 1979 izide prvi časopis Iz sveta tišine. Oktobra 1980 se začne predvajati oddaja Prisluhnimo tišini, ki že 37 let nastaja v koprodukciji TVS in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter velja za drugo najstarejšo oddajo na TVS. S produkcijo te oddaje smo postali pionirji tudi onkraj naših meja, saj je televizijska hiša BBC šele leto kasneje začela s produkcijo podobne oddaje z naslovom See Hear. Leta 1994 se začne produkcija Video časopisa.
Spletna TV je družbena inovacija
Mag. Aljoša Redžepovič, nekdanji sekretar zveze, se leta 1988 o trendih informiranja gluhih pouči na Tehničnem inštitutu za gluhe v Rochestru, ZDA. Leta 2007 Zveza ustanovi Spletno TV, ki je bila za tisti čas prava mala revolucija.
Spletna TV je socialni program na državni ravni, ki je nastal zaradi potreb oseb z okvaro sluha. Obstoj tega medija je odvisen od sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in Ministrstva za kulturo. Na vsakoletne razpise za pridobitev teh sredstev se je potrebno prijaviti s smiselnim programom. Spletna TV sicer ni pridobitna dejavnost, kar tudi ni njen cilj.
Srce vsake uspešne televizije z lastno in gledljivo produkcijo so v prvi njeni ustvarjalci. Vsak s svojim delom prispeva v ta mozaik, kjer je vsak detajl pomemben. Ko smo začeli s Spletno TV, ni bilo novinarjev specialistov s področja okvar sluha. Zato smo začeli od začetka. Z usposabljanji, teorijo smo udejanjali v praksi in skozi delavnice usvajali znanje. Danes je kakovost vsebin naš standard. Sledimo sodobnemu medijskemu poročanju in svoje kadre redno usposabljamo. Objavljamo preverjene, verodostojne informacije, brez senzacije in populizma. Čeprav imajo včasih slednje večjo gledanost. Kredibilnost si prislužiš skozi leta trdega dela.
Ne želimo biti všečni, pač pa ostati najboljši ponudnik vsebin za našo ciljno publiko
Od našega začetka, januarja 2007, smo na Spletni TV objavili že približno 5000 različnih vsebin in dosegli milijonsko gledanost. Samo v letu 2016 si je prispevke Spletne TV ogledalo skoraj 264.000 ljudi.
Smo specializirani za raziskovalno novinarstvo s področja okvar sluha. Odkrivamo napake, diskriminacijo, spremljamo spreminjanje in izvajanje zakonodaje, soočamo mnenja in iščemo rešitve za boljše življenje gluhih in naglušnih. Spletna TV ponuja informativne, izobraževalne, dokumentarne, kulturne, zabavne in športne vsebine lastne produkcije. Vse bolj gledane pa so naše avtorske oddaje, kot so: Športaj z mano, Kulinarični kotiček, Ali ste vedeli, Naredi si sam, Popolna preobrazba, P(O)stanimo zdravi, Obraz meseca in P(O)sebne zgodbe. Visoko gledanost dosegajo priredbe pravljic v znakovni jezik, prenosi športnih dogodkov gluhih – državna prvenstva, evropska, svetovna, olimpijske igre gluhih. Bogat arhiv Spletne TV obsega velik del dragocene zgodovine dogodkov in oseb z okvaro sluha, s čimer se ne more pohvaliti nobena druga televizija. Naše vsebine redno objavlja tudi 12 lokalnih televizij, s čimer je zagotovljena regijska pokritost.
Prva samostojna serija, dokumentarni film in pomembne prelomnice
Leto 2018 bo ostalo prelomno tudi zaradi realizacije dokumentarnega filma Tadeja Čatra – Lastovke letajo nizko. Z njim je režiser odkrito, vendar spoštljivo pogledal za zidove nekdanje gluhonemnice, da bi povedal zgodbe gluhih ljudi, ki so za zunanji svet preveč »krilili« z rokami.
V letu 2018 smo znova dokazali, da naši gledalci občudujejo priredbe pesmi. Tako je priredba evrovizijske pesmi Hvala, ne, Lee Sirk, zaživela na naši televiziji v znakovnem jeziku in osvojila vrh naše lestvice glasbenih priredb. Nič manjšega odziva ni zabeležila priredba zimzelenega Dneva ljubezni. Završalo je tudi ob lansiranju spota ob Dnevu slovenskega znakovnega jezika, kjer je dobrodelno sodeloval Vid Valič.
Če se nekoliko poigramo z enciklopedičnimi dejstvi, lahko rečem, da je slovenski film To so gadi v začetku novembra 2018 doživel novo premiero, na nek čustven način morda tudi drugo ali drugačno življenje. Razposajena komedija režiserja in scenarista Jožeta Bevca je v slovenske kinematografe sicer prikolovratila že leta 1977, vmes postala prava filmska klasika, ki se jo citira na vsakem koraku, vendar je šele nedavno, v okviru projekta e-ARH.si postala dostopna tudi ranljivim skupinam. Projekcija je rezultat povezovanja in sodelovanja med več posamezniki in društvi, vključno z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Njen izvirni namen je vsekakor prispevati k vključitvi vseh gledalcev ne glede na njihovo oviranost. Zato je bila projekcija opremljena s podnapisi, tolmačenjem v slovenski znakovni jezik in z zvočnim opisom.
Spomladi 2016 smo ekskluzivno pokrivali ligo prvakov gluhih v futsalu v Španiji. Jeseni 2016 smo lansirali prvo samostojno serijo z naslovom Preobrazba življenjskega stila, ki je gledalce v petnajstih delih nagovarjala k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Neposredno smo vključili gluho osebo in postavili nov mejnik in temelje za vse nadaljnje tovrstne šove.
2016 smo prvič smo v živo prenašali nastope slovenskih športnikov na olimpijskih igrah gluhih v Bolgariji.
Od leta 2008 se potegujemo za čim večjo dostopnost programskih vsebin TV SLO, gledalcem z okvaro sluha so na voljo številne oddaje s tolmačem znakovnega jezika in podnapisi, ki jih lahko spremljajo tudi preko Spletne TV. Med njimi Koda, Ugriznimo znanost, Tednik, Zrcalo tedna in Utrip ter številne druge izobraževalne in informativne oddaje TV SLO.
Tina Grošelj je v Las Vegasu gluhim podjetnikom iz ZDA predstavila nacionalni sistem informiranja oseb z okvaro sluha.
Spletna TV je bila leta 2010 začetnik zagotavljanja dostopnih spletišč osebam z okvaro sluha, k čemur je šele pet let kasneje pozvala tudi Evropska komisija. Številni izvajalci javne službe so svojo spletno stran že opremili z znakovnim jezikom in podnapisi (policija, Varuh človekovih pravic, e-uprava, državna volilna komisija, finančna uprava, Uprava za zaščito in reševanje. Uporabnikom so na voljo tudi priredbe številnih zakonov).
Avstrijska fundacija za financiranje socialnih projektov je 2012 Spletno TV izpostavila kot najboljši medij za osebe z okvaro sluha v EU.
Pohvale gledalcev so najbolj pomembne
Spletna TV ima posebno vrednost nacionalnega pomena za naše uporabnike. Izvedene ankete so pokazale, da so anketiranci prav pri spremljanju naše Spletne TV izrazili največje zadovoljstvo. Od gledalcev redno prejemamo tudi čestitke in pohvale. Uredništvo je veselo pozitivnih mnenj, da so oddaje koristne in poučne, še posebej je pomemben odziv gledalcev, ko nam sporočajo, da so pri gledanju spoznali številne novosti in da nas redno spremljajo. Zato gre pri tem jubileju zahvala vsem, ki so pripomogli, da je postala del vsakdanjika naših gluhih, naglušnih in gluhoslepih.
Ustvarjalci programa o Spletni TV
»Že v srednji šoli, ko sem se šolal za grafičarja, sem se rad ukvarjal s fotografijo in snemanjem. Marjan Paveu, gluhi snemalec, ki je bil zaposlen na Zvezi gluhih, me je povabil k sodelovanju kot asistenta. Kmalu je opazil mojo nadarjenost. Predlagal mi je, da naredim tečaj za snemalca, ki ga je organizirala ZDGNS v sodelovanju z RTV. Po opravljenem izpitu, sem kmalu začel s samostojnim delom. Pri tem mi je veliko pomagal Aljoša Redžepovič, takratni sekretar. Delam že vrsto let. Zelo pomembno je dobro sodelovanje z novinarji. Posnel sem že veliko različnih dogodkov. To delo opravljam zelo rad. Moraš pa biti pri tem delu zelo natančen. Vedeti je potrebno kaj in kako posneti. S sodelavci na spletni TV se dobro razumem. Hvala jim za podporo«.
Samo Petrač, snemalec
“Deset let sodelovanja s Spletno TV me nagrajuje predvsem z dobrim občutkom in zavedanjem, da je naš medij posredno zaslužen za marsikateri pozitiven premik v naši družbi – od uvedbe tolmačenja informativnih oddaj na nacionalni TV do večje prepoznavnosti znakovnega jezika, pravic in dosežkov oseb z okvaro sluha v širši družbi. Tako da novinarsko delo za Spletno TV zame pomeni precej več od finančne nagrade, zato si želim, da bi se lahko kadrovsko in vsebinsko širili ter še naprej delali dobro“.
Anita Ivačič, novinarka
»S Spletno Tv sodelujem skoraj od začetka. Najprej sem bila napovedovalka, s časoma pa me je začelo zanimati tudi poročanje. Od vsega začetka nas je vodila in učila naša urednica Tina Grošelj. Veliko nas je naučila. Pridobila sem ogromno znanja, izkušenj in samozavesti. Tudi osebnostno rastem vsa leta. Danes pokrivam praktično vse teme od politike in športa pa do kulinaričnih oddaj. Delo me zelo veseli, ker je dinamično. Idej mi nikoli ne zmanjka, čutim veselje in strast do tega dela. Kot zanimivost lahko povem, da sem skozi delo na spletni Tv napredovala tako v znanju znakovnega jezika, kot tudi v poznavanju slovenskega knjižnega jezika. Kot gluhi osebi mi je seveda to izjemno pomembno. Saj moram pri opravljanju svojega dela oba jezika zelo dobro obvladati, da lahko svoje delo čim bolj kvalitetno opravim. Naši gledalci velikokrat pohvalijo moje prispevke in prispevke kolegov. To je zame dodatna spodbuda za nadaljnje delo. S sodelavci lepo sodelujemo, dober tim smo«.
Valerija Škof, gluha novinarka in napovedovalka
»Pred nekaj leti nazaj, me je urednica Tina Grošelj povabila k sodelovanju kot športno novinarko. Seveda sem povabilo z veseljem sprejela. Sem nekdanja olimpijska prvakinja v smučanju in enako predanost kot sem čutila športu, danes čutim Spletni TV in temu delu. Uživam pri delu, ker je dinamično, kreativno, daje mi tudi veliko svobode. Najbolj pomembno pa je, da se gledalci iz naših prispevkov tudi kaj naučijo. Moja želja za prihodnje je, da bi se naučila tudi snemanja in montaže in da bi naš medij lahko še razširili in ponudili gledalcem še več vsebin«.
Sabina Hmelina, novinarka
»Delo novinarja, ki pokriva področje gluhih in naglušnih gotovo zahteva obdobje uvajanja in prilagajanja. Na novo se je treba naučiti, kako pridobiti informacije, saj je znanje znakovnega jezika tukaj ključno za pogovor, sicer si vedno odvisen od tolmača. To delo je vsekakor izziv. Zahteva veliko potrpežljivosti in razumevanja. Veseli pa me, da sem dobil vpogled v svet tišine. Po drugi strani pa občutim tudi olajšanje, saj sem spoznal mnogo gluhih in naglušnih, ki živijo polno življenje in so srečnejši od marsikaterega slišečega človeka«.
mag. Tina Grošelj, urednica Spletne TV
