»Ne slišim, berem iz ustnic. Zaradi maske na obrazu ne vem kaj mi želite povedati.«
Mednarodni dan invalidov -3. december
»Spoštujem ukrepe v zvezi z Covid-19, saj zagotavljajo varnost in zaščito vseh. Tudi sam nosim masko, da zašitim sebe in bližnje, vendar sem v hudi stiski, ker slabo slišim. Da vas lahko slišim in razumem nujno potrebujem slušni aparat ter vaše ustnice, da lahko iz njih razberem kaj mi želite povedati. Razumem ljudi, da jih je strah v pogovoru z mano masko odstraniti iz ust, pa čeprav je zagotovljena primerna razdalja in velik prostor. Zardi moje stiske in strahu sogovornikov, da bi se pogovorili z mano brez maske, ostajam doma med štirimi stenami in edino okno v svet mi je televizija. Radija ne morem slišati ali pa ne razumem kaj ljudje govorijo. Včasih je problem ko nekdo govori na hrupni cesti ali pa se iz ozadja sliši glasba zaradi česar govora ne morem razumeti. Vse kar mi ostane je televizija. Ne znam znakovnega jezika, kajti šele kasneje sem oglušel in dobil slušni aparat. Ne razumem kaj tolmač za slovenski znakovni jezik kreta, da pa lahko razumem nujno potrebujem podnapise. Več kot 76.000 ljudi v Slovenije nas je, ki imamo slušni aparat. Mnogi, ki bi bili upravičeni do slušnega aparata pa ga nočejo imeti, ker je za družbo slušni aparat še vedno občutljiva tema. Mnoge ženske ga skrivajo za dolgimi lasmi, mnogi nosijo vušesni slušni aparat, da ne izstopa in da ni preveč viden. Jaz pa imam zaušesni slušni aparat, katerega se ne sramujem, vendar se mnogo krat počutim kot drugorazredni državljan. Da lahko v času epidemije in ukrepov Vlade RS vsaj normalno živim potrebujem televizijo, ki bo dostopna tudi meni in mojim sotrpinom gluhim in naglušnim, ki nosimo slušne pripomočke a žal tudi s slušnimi pripomočki. A žal tudi z slušnimi pripomočki ne moremo v celoti 100% razumeti govora, zato nujno potrebujemo sprotno 100% podnaslavljanje na vseh TV postajah, kot tudi možnost sprotnega podnaslavljanja na državnih prireditvah, kulturnih dogodkih, ki so v času ukrepov žal prepovedani. Vem, da se nekateri trudijo določene oddaje na TV podnasloviti v ponovitvi ali z zamikom, vendar se ob takšnem tehnološkem razvoju, kot smo mu priča zadnjih let, počutim kot drugorazredni državljan Slovenije. Zakaj ne morem sproti gledati pomembe informativne, izobraževalne ali kulturne vsebine s sprostim zapisovanjem, tako kot lahko to vi gledate in poslušate brez slušnega pripomočka? Zato sem velikokrat tudi sam v veliki stiski ko moram čakati na ponovitev ali pa prositi moje bližnje za pomoč. Mednarodni dan invalidov je tudi moj dan, saj sem tudi jaz kot naglušna oseba invalid ter si želim, da bi se vsaj na ta dan počutil enakovrednega in enakopravnega.«
ZDGNS ob Mednarodnem dnevu invalidov organizira več dejavnosti in sicer:
1. Ozaveščanje javnosti in odgovorne o dostopnosti informacij in komunikacij za osebe z okvaro sluha. Potrebe oseb z okvaro sluha pri dostopnosti informacij in komunikacij so življenjskega pomena. Predvsem v času izrednih razmer, kot je primer Covid 19, je potrebno še posebej paziti, da osebe z okvaro sluha niso prikrajšane pri dostopnosti.
Gluhe osebe nujno potrebujejo sprotno tolmačenje v slovenski znakovni jezik na vseh TV postajah s poudarkom na informativnih, izobraževalnih in razvedrilnih programih, kot tudi državnih prireditvah. Naglušne osebe potrebujejo 100% sprotno podnaslavljanje na vseh TV postajah, kot tudi možnost sprotnega zapisovanja na državnih prireditvah in drugih kulturnih dogodkih. Izjemno pomembna je tudi prilagoditev prostorov s slušno zanko za vse osebe, ki uporabljajo slušni aparat. V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporablja slovenski znakovni jezik ter približno 76.000 oseb, ki uporablja slušni pripomoček. Posebno pozornost je potrebno izpostaviti duševnemu zdravju oseb z okvaro sluha. V času epidemije se je pokazalo, kako ranljive so osebe pri dostopu do informacij in sporazumevanju zaradi uporabe mask. Pri komunikaciji z osebo z okvaro so poleg jasnega govora, vidne ustnice in artikulacija pomemben del sporazumevanja. Povečuje se število oseb s tinitusom in kasneje oglušelih. Izguba sluha je najpogostejša okvara pri staranju. Zaradi nepravočasnega ukrepanja izguba sluha pahne človeka v izolacijo in duševne stiske.
2. Slovenski znakovni jezik v Ustavo RS
V preteklosti je bil v izobraževanju gluhih znakovni jezik prepovedan, kar je posledično pomenilo slabše izobraževanje gluhih, slabše zaposlitvene možnosti in posledično slabšo socioekonomski status. Čeprav beležimo nekaj premikov na področju znakovnega jezika, situacija v celoti še vedno ni urejena. Leta 2002 je bil sprejet Zakon o SZJ, ki omogoča gluhim uporaba svojega jezika pred vsemi javnimi inštitucijami. 18 let po sprejemu tega zakona se ZDGNS še vedno bori za pravico gluhih, predvsem na področju izobraževanja. S sprejemom tega zakona se je uredila pravica gluhih do tolmača ter s tem tudi mreža tolmačev, ki trenutno šteje več kot 50 tolmačev, ki pokriva potrebe cca 1000 gluhih. Zaradi ne izvajanja tega zakon v celoti je ZDGNS 7.11.2018 vložila na Vlado RS pobudo za spremembo Ustave RS ter da se jo dopolni s slovenskim znakovnim jezikom. 15.4.2019 je Vlada RS na svoji seji potrdila pobudo ZDGNS ter sprejela sklep in vložila pobudo v Državni zbor RS. DZ RS je to sprejel ter na Ustavni komisiji DZ 26.6.2019 soglasno sprejel sklep za začetek postopka spremembe in umestitve SZJ v Ustavo RS. Z umestitvijo SZJ v Ustavo RS pričakujemo nadaljnje učinke ter spremembe na treh ključnih področjih:
SZJ je jezik
– Država zagotovi sistemski razvoj, standardizacijo in financiranje SZJ
Izobraževanje
– V procesu izobraževanja se gluhim otrokom zagotovi obvezni predmet slovenski znakovni jezik.
Dostopnost do informacij in komunikacij
– Dostopnost do informacij se zagotovi s 100% podnaslavljanjem vseh TV vsebin na javni in komercialnih televizijah.
– Dostopnost do informacij se zagotovi s 5% tolmačenjem vsebin v SZJ
– Dostopnost do komunikacij se zagotovi s primernimi pisnimi ali svetlobnimi napisi na vseh pomembnejših javnih ustanovah kot so avtobusne in železniške postaje, letališče, zdravstveni domovi, bolnice, sodišča, upravne enote itn.
– Dostopnost spletnih strani javnih ustanov v SZJ
– Dostopnost do informacij in komunikacij v primernih medijih na ustrezen način v primeru razrednih razmer, nesreč in vojn.
3. 250 obletnica rojstva največjega svetovnega in kasneje oglušelega skladatelja Ludwiga van Beethovna. ZDGNS je izdala pravljico David: Misija Beethoven v slovenskem znakovnem jeziku ter film, ki so ga ustvarili gluhi ustvarjalci v slovenskem znakovnem jeziku. Premiera filma bo 3.12.2020 ob 12.00 uri na www.spletnatv.si
